Na kavč k Jani Morelj Vidmar je sedla slovenska glasbena legenda Zoran Predin. Uvodoma sta načela temo o njegovem nedavnem povratku s Švedske, kjer sta z Borisom Dežulovićem imela dva odmevna nastopa. Predin je opisal namen njunega obiska in poudaril, da sta se na severu počutila izjemno dobro, zaradi odličnega odziva pa v jesenskem času že načrtujeta ponovni obisk. Jana je pogovor nadaljevala z omembo dokumentarnega filma Praslovan, ki si ga je ogledala z navdušenjem in ga toplo priporoča vsem: »Tukaj te vidimo v vseh tvojih spektrih,« je dejala.Upornik v vsakem sistemu Jana se ob tem ni mogla znebiti občutka, da imajo Predina v drugih državah nekdanje skupne domovine rajši kot doma. Glasbenik je hudomušno odvrnil, da so nekateri ljudje pač takšni, da zaslovijo šele posthumno. Skozi vsa leta delovanja ostaja zvest sam sebi, čeprav se zaveda, da zaradi svoje neprilagodljivosti ni ravno idealen za glasbeni posel.»Jaz sem upornik v vsakem sistemu. Ko smo bili v Jugoslaviji pod Titom, sem imel hitro poln kufer tistega pretiravanja in 'teženja jajc'. Ko pa se je stvar obrnila, mi je postalo jasno, da se je treba ponovno postaviti na barikade proti aktualnim neumnostim. Ostajam zvest svojemu razmišljanju z lastno glavo in bazičnim postulatom francoske revolucije, v katere verjamem.«Cenzura v Jugoslaviji in žalostna usoda skupine EKV Pot ju je zanesla nazaj na začetek njegove kariere, v leto 1979, ko je s prijatelji ustanovil kultno skupino Lačni Franz. Jana je priznala, da so jo nekateri zgodovinski podatki presenetili. Mlade skupine danes namreč težko razumejo, pod kakšnimi pogoji so ustvarjali takrat. Besedila pesmi so morala v pregled in odobritev, da so bila »na liniji« s takratno ideologijo, veliko prahu pa je dvigovalo že samo ime skupine. V Jugoslaviji uradno ni bilo lačnih, zato je bil naziv Lačni Franz provokacija že sam po sebi. Videospote in tekste je bilo treba zapakirati z dvojnimi pomeni, da jih cenzorji niso razbrali na prvo žogo.Kljub vsem takratnim omejitvam pa Predin meni, da je današnjim mladim glasbenikom še težje. Osrednji mediji po njegovem mnenju nimajo več ustreznih »radarjev«, ki bi prepoznali novo kakovostno glasbo, zato je preboj v ospredje danes izjemno zahteven. Obudila sta tudi spomin na kultno skupino EKV (Ekatarina Velika), katere glasba po njunem mnenju še danes zveni sveže in brezčasno. Predin pa je ob tem opozoril na temno plat njihove zgodovine in na to, kako je sistem načrtno uničeval problematične umetnike.»To je ena žalostna, tiha zgodba. Takrat so v beograjsko sceno namenoma plasirali heroin. Veliko mojih kolegov je postalo odvisnih in so hitro odšli. Margita Stefanović, njihova pianistka, je bila zadnja. Njej sem posvetil pesem 'Kosa pojesrebra' (Lasje srebrne barve). Govori o tem, da sem jo dejansko sanjal – in v teh sanjah se je najino srečanje naposled le zgodilo.«O počasnem govoru in (ne)igralskem talentu Jana se je dotaknila tudi Zoranovega značilnega, umirjenega načina govorjenja. Priznal je, da se tega dolgo ni zavedal, dokler ni v Splitu spoznal novinarja, ki je govoril tako počasi, da mu je šel pošteno na živce. Skozi smeh je dodal, da sta posnela intervju, ob katerem bi človek zaspal v sedmih minutah. Svoj tempo je sprejel in pravi, da bi bilo danes precej bizarno, če bi nenadoma začel govoriti hitro.Beseda je tekla tudi o njegovi kratki filmski izkušnji. Predin je pojasnil, da si vsak roker želi postati filmski igralec in da tisti, ki trdijo drugače, lažejo. Omenil je Davida Bowieja in Michaela Jacksona ter priznal, da se je tudi njemu v nekem trenutku zdelo, da igranje v filmu ne more biti nič posebej težkega. A realnost ga je hitro postavila na trdna tla, saj je ugotovil, da nima popolnoma nobene igralske žilice.Ambasador slovenščine in harmonika v rocku Zanimiv je podatek, da so se ljudje po nekdanji Jugoslaviji učili slovenščine prav preko besedil skupine Lačni Franz. Predin je pojasnil, da je bila včasih jezikovna ovira velika, sam pa jo je reševal na poseben način. Besedila je namenoma pustil v slovenščini, je pa na koncertih med najavami pesmi občinstvu v njihovem jeziku razložil, o čem pojem. Iz teh najav se je pravzaprav rodil nekakšen stand-up nastop, čeprav takrat temu izrazu še niso rekli tako. Spomnil se je tudi nekaterih potez, ki so jih v bendu obžalovali. Ena večjih napak je bila ta, da so iz rock glasbe umaknili harmoniko, saj so se bali, da bo vzbujala napačne, preveč narodnozabavne asociacije.Predin pa je odprl tudi politično-družbeno temo, ki mu je v Sloveniji odnesla del poslušalcev. Odkrito je povedal, da spoštuje partizane in da loči partizane od komunistov. V Sloveniji to po njegovem mnenju očitno ni možno, saj nekateri tega nočejo razumeti, s to izjavo pa je v tistem trenutku izgubil polovico publike.Recept za uspešen zakon in načrti za prihodnost Ob koncu pogovora mu je Jana čestitala za obletnico poroke z ženo Barbaro. Zoran je ob tem delil njun recept za dolgo skupno pot: »Midva se znava zelo dobro skregati in to se mi zdi pomembno za vsak par. Če se stvari nabirajo v tebi, je to zelo slabo. Treba se je skregati, zadeve prečistiti, se pobotati in iti dalje.«Za sam zaključek je legendarni glasbenik razkril še nekaj načrtov za prihodnost, ki dokazujejo, da kljub bogati karieri še zdaleč ne namerava upočasniti svojega ustvarjalnega ritma.

043 O uporništvu, nostalgiji in o tem, zakaj je pomembno, da se znaš dobro skregati | Zoran Predin

»Jaz sem upornik v vsakem sistemu!« je dejal Zoran Predin, ki je tokrat gostoval pri Jani Morelj Vidmar na rdečem kavču